Oblike srednjih šol v Domžalah in njihova poimenovanja

 

1921 Obrtno‐nadaljevalna šola Domžale
1948 Šola za učence v gospodarstvu Usnjarski tehnikum Domžale
1956 Tehniška srednja usnjarska šola Domžale (TSUŠD)
1961 Strokovni izobraževalni center Domžale Tehniška srednja usnjarska galanterijska šola Domžale (TSUGŠD)
1969 Poklicna šola Domžale
1972 Poklicna kovinarska in usnjarsko galanterijska šola Domžale
1974 Center srednjih šol Domžale
1979 Center srednjih šol Domžale
1985 Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale
1992 Srednja šola Domžale
2002 Srednja šola Domžale = Poklicna in strokovna šola + Gimnazija
Povzeto po: S. Stražar: Domžale. Mesto pod Goričico. Domžale, 1999.

 

 

Ljubljanska cesta

Ljubljanska cesta je glavna prometnica, ki poteka skozi Domžale že od vsega začetka. Alternativna povezava sicer poteka po današnji Karantanski in Slamnikarski, vendar se je ob teh dveh ulicah naselila industrija, zato je Ljubljanska cesta postala ulica, kjer so stale bolj reprezentativne stavbe, k premiku pa je prispeval tudi potek kamniške proge. Industrija je spodbudila skokovit razvoj malih vasi Spodnje in Zgornje Domžale, Stob in Študa, osnovanje samostojne župnije, ustanovitev trga Domžale leta 1925 in razglasitev mesta 1952. Ves ta razvoj je najbolj viden na Ljubljanski cesti, ki je tudi najbolj vestno dokumentiran del Domžal, upodobljen na številnih razglednicah. Zato so dijaki in dijakinje pod mentorstvom učiteljice zgodovine Katarine Zupan posneli kratek film, v katerega so nazorno vključili fotografije sedanjih in nekdanjih stavb ob tej ulici.

 

Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov Toko Domžale

Tovarna je nastala po drugi svetovni vojni z nacionalizacijo podjetja Franca Zorna in podjetja bratov Okršlar. Franc Zorn je svoje usnjarsko-galanterijsko podjetje naselil v poslopja Ladstätterjeve slamnikarske tovarne, kjer danes stoji stanovanjska soseska Krizant ob Karantanski cesti. Drug del Ladstätterjeve tovarne, kjer je danes center Mercator s parkiriščem ob Cesti talcev, pa je zavzemala usnjarna. Od tega je danes videti le še dimnik, ohranjena pa je stavba usnjarne na Cesti talcev 8, ki je nastala v 40. letih. Poslopje tovarne bratov Okršlar v Študi, v Aškerčevi ulici, pa še stoji in danes služi hotelu Ambient. Tone Okršlar je v podržavljeni tovarni skrbel za tehnični razvoj. Podjetje je uživalo velik ugled v Jugoslaviji in je zaposlovalo do 1200 delavcev.

Od uvedbe galanterijskega programa je bilo podjetje ozko povezano z našo šolo, saj je zagotavljalo del prostorov in sredstev za delovanje, hkrati pa je zaposlovalo dijake, ki so se izšolali pri nas. Ko je podjetje z osamosvojitvijo izgubilo trge, je obrat v Študi opustilo. Z upadom potreb po delavcih pa so zamrli tudi poklicni programi na naši šoli, povezani z usnjem.

Spodnje slike predstavljajo predvsem tovarno bratov Okršlar, ko je bila še v njuni lasti.

 

  • Zaposleni pred tovarno Okršlar v Študi v času 2. svetovne vojne

  • Proizvodnja, usnje

  • Proizvodnja, odprava

  • Proizvodnja, skladišče

  • Proizvodnja, skladišče

  • Tovarna, pogled z vzhoda

  • Uprava

  • Galanterija, proizvodnja

Tovarna se je po nacionalizaciji predstavljala tudi na Zagrebškem velesejmu leta 1947, ko so njeni izdelki v pomanjkanju povojnih let predstavljali čisto razkošje.

  • Listina, 1947

  • Izložba, 1947

  • Tokov del razstavnega prostora na sejmu, 1947

  • Razstavni prostor usnjarske industrije Slovenije, 1947

Spodnje slike pa predstavljajo proizvodnjo na lokaciji Študa v letu 1955.

  • Galanterijska proizvodnja

  • Šivanje

  • Galanterijska proizvodnja

  • Robljenje trakov

  • Tovarna, pogled z vzhoda

Naslednje slike so nastale v 60-ih letih na lokaciji Cesta talcev.

  • Usnjarna, glajenje, vajenci in vajenke

  • Usnjarna, strojenje, vajenci in vajenke

  • Pred usnjarsko šolo

 

Dostopnost