Alžirski študenti so prišli v Domžale leta 1963 in ostali dve leti, njihovo šolanje pa je bilo drugačno od dijakov, saj so se izobraževali predvsem v stroki in so bili starejši od drugih gojencev STUGŠ. Komunikacija je potekala v francoščini ali angleščini. Bivali so v bližnjem dijaškem domu. Serija fotografij spodaj prikazuje njihovo življenje v Domžalah na zelo atraktiven način. Spodaj pa sta dva članka, ki sta v zvezi s tem izšla v lokalnem glasilu, predhodniku Slamnika.
Alžirski študentje v Domžalah
Na Srednji tehnični usnjarski šoli v Domžalah bo v prihodnjih dveh letih na praksi 18 alžirskih študentov, ki se bodo izšolali za usnjarske tehnike. Alžirski študentje so prišli v Jugoslavijo na podlagi tehničnega in znanstvenega sodelovanja, ki ga Jugoslavija nudi državam v razvoju. Celoten program študija je prilagojen konkretnim potrebam te mlade države, strokovni kader pa je pripravil tudi skripta, napisana v francoščini. Na prijateljskem srečanju s predstavniki Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje in alžirskimi študenti je bilo poudarjeno, da je strokovna pomoč, ki jo nudi Jugoslavija alžirskemu narodu, samo nadaljevanje prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Alžirijo. Na tem posvetovanju se je razpravljalo tudi o tem, kako alžirske študente vključiti v naše športno in kulturno življenje, da bi tako čimprej in vsestransko spoznali našo stvarnost in oblike našega družbenega razvoju.
Občinski poročevalec, 25. 10. 1963
Sprejem alžirskih študentov pri predsedniku občinske skupščine
Srednje tehniško usnjarsko-galanterijsko šolo v Domžalah obiskujejo dijaki iz daljne Alžirije. I. novembra so praznovali svoj narodni praznik — obletnico priznanja neodvisnosti Alžirije. Da bi ga počastili skupno z njimi, je dan pred praznikom povabil vse alžirske dijake v sejno sobo občinske skupščine predsednik občine. Sprejema so se udeležili tudi direktor sklada za mednarodno tehnično sodelovanje, predavatelji oddelkov za mlade Alžirce na STUGŠ, predstavniki družbeno-političnih organizacij in poleg predsednika še drugi funkcionarji Občinske skupščine. Po kratkem nagovoru je bila na vrsti zakuska, nato pa prijateljski razgovor, v katerem so najaktivneje sodelovali prevajalci.
Občinski poročevalec, 25. 11. 1963